Prva cepljenja novorojenčka: hepatitis B, BCG in cepljenja v prvem letu
Prvi tedni z novorojenčkom so ena sama megla hranjenj, previjanja in ugibanja, kaj pomenijo vsi ti različni jokci. Ravno ko imate občutek, da se malo znajdete, nekdo omeni prva cepljenja dojenčka in odpre se čisto nov sklop vprašanj.
Če se sprašujete, katera cepiva ob rojstvu sploh pridejo v poštev, zakaj jih dojenčki dobijo tako zgodaj in kaj je po cepljenju normalno, niste sami. Poglejmo mirno, korak za korakom.
Članek je prilagojen slovenskemu okolju. Osredotoča se na cepljenji, ki ju pri nas in v bližnjih državah najpogosteje povezujemo z obdobjem takoj po rojstvu oziroma v prvih tednih: cepivo proti hepatitisu B pri novorojenčku (običajno kot del serije odmerkov) in BCG cepivo proti tuberkulozi, ki ga ne potrebuje vsak dojenček, veliko pa jih ga vseeno prejme. Dotaknili se bomo tudi tega, kako se ta cepljenja ujemajo s širšim koledarjem cepljenja v prvem letu življenja.
Zakaj je cepljenje novorojenčka pomembno
Otrok se rodi z določeno zaščito, ki jo dobi od mame. Protitelesa se iz matere na otroka prenašajo skozi posteljico v zadnjem trimesečju nosečnosti, dojenje pa to zaščito še nekaj časa dopolnjuje. Ta zaščita pa je:
- začasna
- nepopolna
- pri vsaki mami in dojenčku nekoliko drugačna
Nekatere okužbe so posebej nevarne v prvih mesecih življenja. Dojenčki so majhni, njihov imunski sistem se šele uči in lahko zelo hitro resno zbolijo.
Cepljenje njihovemu imunskemu sistemu da nekakšen „plonk listek“. Namesto da bi se telo prvič srečalo z nevarnim povzročiteljem med pravo okužbo, se sreča z neškodljivo različico ali z delčkom virusa ali bakterije in se nauči, kako se braniti. Če se kasneje pojavi prava okužba, je telo pripravljeno.
Po vsem svetu je cepljenje eden izmed najučinkovitejših načinov zaščite dojenčka pred hudimi boleznimi, trajno prizadetostjo in prezgodnjo smrtjo. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ocenjuje, da cepljenja vsako leto rešijo milijone življenj. To se sliši zelo abstraktno, dokler ne pomislite, da so med temi življenji čisto konkretni dojenčki, podobni vašemu.
Pregled: cepljenje pri rojstvu in v prvih dneh
V Sloveniji in širši regiji je cepljenje novorojenčka nekoliko drugače organizirano kot v nekaterih drugih državah, vendar so osnovna načela podobna. Natančen koledar cepljenj se lahko malenkost razlikuje med državami in je odvisen tudi od dejavnikov tveganja pri posameznem otroku. V prvih tednih po rojstvu lahko pride v poštev:
-
Cepljenje proti hepatitisu B pri novorojenčku
- Prvi odmerek se lahko pri ogroženih dojenčkih da že v prvih 24 urah po rojstvu
- Nato sledi 3- oziroma 4-odmerna serija v prvem letu življenja
-
BCG cepivo (proti tuberkulozi)
- V državah, kjer je tuberkuloza še prisotna, se BCG lahko da kmalu po rojstvu ali v prvih tednih, predvsem pri otrocih z večjim tveganjem
- Gre običajno za en sam odmerek, na nadlakti pa ostane značilna BCG brazgotina
Marsikateri starš se ustraši, da je vse to „prehitro“, saj je otrok komaj prišel na svet. Zato si pobliže pogledamo vsako cepivo, zakaj je čas tako pomemben in kaj pričakovati po cepljenju.
Cepivo proti hepatitisu B: zakaj ga dati že pri novorojenčku?
Kaj je hepatitis B?
Hepatitis B je virusna okužba jeter. Odrasli lahko zbolijo z akutnim hepatitisom, imajo zlatenico, utrujenost in podobno. Pri dojenčkih je največja skrb kronična okužba.
Če se otrok z virusom okuži ob rojstvu ali v prvih mesecih življenja, lahko do 90 % teh otrok razvije dolgotrajni (kronični) hepatitis B. Ta lahko leta tiho poškoduje jetra in poveča tveganje za:
- cirozo (zajetno brazgotinjenje jeter)
- odpoved jeter
- rak jeter v odrasli dobi
Hepatitisa B po videzu ne moremo prepoznati. Veliko okuženih odraslih se počuti povsem zdrave in sploh ne ve, da prenaša virus.
Zakaj je prvi odmerek dan tako zgodaj
Zdravniki in babice pogosto omenjajo pojem „vertikalni prenos“. To pomeni prenos okužbe z matere na otroka med nosečnostjo ali ob porodu.
Če ima mama hepatitis B, je brez zaščite veliko tveganje, da bo virus prenesla na otroka ob rojstvu. Študije iz Evrope, tudi podatki iz držav nekdanje Jugoslavije, so pokazale, da brez cepljenja ob rojstvu precejšen delež otrok, izpostavljenih virusu, resno tvega kronično okužbo.
Zato je prvi odmerek hepatitisa B pri novorojenčku časovno zelo občutljiv:
- Priporočljivo ga je dati v prvih 24 urah po rojstvu, čim prej po porodu
- Občutno zmanjša verjetnost, da bo otrok, ki je bil ob porodu izpostavljen virusu, okužen
- Učinek je najboljši, če je cepljenje takoj, ne šele čez tedne
Če je pri nosečnici znano, da ima hepatitis B, bo ekipa pri porodu običajno:
- Dala hepatitis B cepivo pri novorojenčku takoj po rojstvu
- Uredila naslednje odmerke pri 1, 2 in 6 mesecih (odvisno od sheme države in kombiniranih cepiv)
- Pri visoko tveganih primerih dodala še specifična protitelesa (HBIG) ob rojstvu, kar je dodatna, takojšnja zaščita
Tudi če nosečnica nima hepatitisa B, vse več držav uporablja rutinsko cepljenje proti hepatitisu B pri vseh dojenčkih. Nekatere ob rojstvu, druge (tudi Slovenija) skozi kombinirana cepiva v prvem letu. Razlog je preprost: vseh okuženih odraslih ni možno odkriti, zgodnje cepljenje pa deluje kot varnostna mreža.
Serija cepljenj: ne gre za enkraten pik
Cepivo proti hepatitisu B ni enkraten odmerek. Otroka pred boleznijo dolgoročno zaščiti šele serija več odmerkov.
Pri nas je zaščita proti hepatitisu B pri dojenčkih najpogosteje zagotovljena:
- pri ogroženih novorojenčkih z odmerkom v prvih 24 urah po rojstvu,
- nato pa kot del kombiniranega 6-valentnega cepiva (npr. proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, Hib in hepatitisu B) v prvih mesecih.
Nekateri dojenčki potrebujejo dodatni odmerek, odvisno od izhodiščnega tveganja in laboratorijskih izvidov mame. Pediater bo shemo jasno vpisal v otrokovo kartoteko oziroma v knjižico o cepljenju.
Če odmerke izpuščamo ali jih bistveno zamaknemo, lahko pri ogroženih dojenčkih ostanejo nezaščitena obdobja, ko bi okužba lahko imela najtežje posledice.
Kaj pričakovati po cepljenju proti hepatitisu B
Večina dojenčkov prvi odmerek hepatitisa B pri novorojenčku zelo dobro prenese. Možni, kratkotrajni učinki so:
- blaga rdečina ali oteklina na mestu vboda
- nekaj več joka ali razdražljivosti tisti dan
- rahlo povišana telesna temperatura
To so znaki, da imunski sistem zaznava cepivo in se uči, kar je tudi namen cepljenja.
Od cepiva ni možno dobiti hepatitisa B. Ne vsebuje živega virusa in ne more povzročiti okužbe.
BCG cepivo pri novorojenčkih: zaščita pred tuberkulozo
Kaj je tuberkuloza?
Tuberkuloza (TB) je okužba, ki jo najpogosteje povzroča bakterija Mycobacterium tuberculosis. Mnogi jo povezujejo s preteklostjo, vendar je tudi v Evropi in na Balkanu še vedno prisotna, zlasti pri določenih skupinah prebivalstva in v nekaterih državah z večjo obolevnostjo.
TB najpogosteje prizadene pljuča, kjer povzroča:
- dolgotrajen kašelj
- hujšanje
- nočno znojenje
- utrujenost
Pri dojenčkih in majhnih otrocih je TB posebej nevarna, ker se lahko razširi iz pljuč drugam po telesu. Najhujše oblike so:
- TB meningitis (vnetje možganskih ovojnic)
- razsejana ali miliarna TB, ko se bakterije po krvi razširijo po celem telesu
Takšne oblike lahko povzročijo trajne nevrološke okvare ali smrt. Zato je BCG cepivo usmerjeno predvsem v preprečevanje najhujših oblik TB pri majhnih otrocih, manj pa v preprečevanje tipične pljučne TB pri odraslih.
Kdo prejme BCG v našem okolju?
Cepljenje z BCG cepivom se v Evropi izvaja različno. Nekatere države še vedno rutinsko cepijo vse novorojenčke, druge, med njimi tudi Slovenija, pa so zaradi manjšega števila primerov TB uvedle ciljno cepljenje samo pri otrocih z večjim tveganjem. To so na primer:
- dojenčki, ki bodo živeli ali dalj časa bivali v državah z visoko stopnjo TB
- otroci, ki imajo starše ali stare starše iz okolij z več TB
- dojenčki v družinah, kjer je znan stik z bolnikom s TB ali povečano tveganje za to bolezen
Vaš ginekolog, babica ali pediater vas običajno že v nosečnosti ali kmalu po porodu obvesti, ali vaš otrok sodi v skupino, ki ji je BCG cepivo priporočeno. V nekaterih porodnišnicah ga ogroženim novorojenčkom aplicirajo še pred odpustom domov, v drugih pa dobite napotilo za cepljenje v prvih tednih po rojstvu.
Zakaj BCG v prvih dneh ali tednih
Tveganje za najhujše oblike TB je največje v prvih petih letih življenja, posebej do drugega leta starosti. Če je otrok TB izpostavljen že zelo zgodaj, je dobro, da ima zaščito že vzpostavljeno.
Zato cepljenje z BCG cepivom v obdobju novorojenčka:
- zgradi zaščito, še preden ima otrok več stikov z razširjeno družino, obiskovalci ali potovanji
- dokazano zmanjšuje tveganje za TB meningitis in razsevano TB pri malčkih
- se lepo vključi v druge zgodnje preglede in obiske pri pediatru
Za razliko od mnogih drugih cepiv je BCG običajno en sam odmerek. Ko je cepljenje opravljeno, otrok praviloma ne potrebuje ponovnih TB cepiv.
Značilna BCG brazgotina: kaj je normalno?
Eden najpogostejših pomislekov je BCG brazgotina na nadlakti.
BCG cepivo se vbrizga povrhnje, tik pod kožo, običajno na zgornji del leve nadlakti. Reakcija poteka v več stopnjah:
-
Prvi dnevi
- Na mestu vboda se pojavi majhna rdeča izboklina
-
Naslednje tedne
- Izboklina se lahko nekoliko poveča
- Lahko spominja na mehurček ali mozoljček
-
Po nekaj tednih do mesecih
- Mesto lahko nekoliko zavre, izteče malo gnoja ali se naredi krasta
- Postopno se zaceli in ostane majhna okrogla brazgotina, navadno 2-10 mm
To je pričakovano. Brazgotina v resnici pomeni, da je BCG cepivo spodbudilo lokalni imunski odziv, kar je tudi njegov namen.
Izogibajte se:
- stiskanju ali prebadanje morebitnega mehurčka
- tesnemu prekrivanju z obliži, razen če vam tako svetuje zdravnik
- mazilom, razkužilom ali kremam na mestu cepljenja, če vam tega ni posebej priporočil pediater
Če je področje zelo rdeče, vroče, izrazito boleče ali vidite veliko količino gnoja, se posvetujte s svojim pediatrom, da izključi morebitno okužbo. V večini primerov pa se mesto BCG cepljenja lepo in samo pozdravi.
Pogoste reakcije po prvih cepljenjih
Ne glede na to, ali gre za cepljenje pri rojstvu ali za kasnejša cepljenja po koledarju cepljenja dojenčka, so kratkotrajni odzivi pogosto podobni.
Običajne, pričakovane reakcije:
- blaga povišana temperatura (do približno 38 °C), posebej v prvih 24 urah
- rdečina, oteklina ali trd otipljiv vozliček na mestu vboda
- nekoliko več joka, crkljanja ali razdražljivosti
- začasno slabši tek oziroma manjše zanimanje za hranjenje
- spremenjen ritem spanja za en dan ali dva
Takšne težave običajno izzvenijo v 1-2 dneh.
Kdaj poklicati zdravnika
Vi svojega otroka najbolje poznate. Če imate občutek, da nekaj ni v redu, je vedno prav, da se posvetujete s pediatrom, dežurno ambulanto ali kličete na 112, če se stanje zdi nujno.
Kot grobo vodilo poiščite zdravniško pomoč, če:
- ima dojenček visoko vročino nad 38,5 °C, ki traja več kot 48 ur
- je mesto vboda zelo rdeče, zelo otečeno ali se zdi, da se stanje slabša, ne izboljšuje
- je otrok nenavadno mlahav, zelo zaspan ali ga težko zbudite
- opazite znake alergijske reakcije, na primer:
- otekanje obraza, ustnic ali jezika
- težko dihanje
- razširjen izpuščaj ali koprivnico po telesu
Težke alergijske reakcije na cepiva so izjemno redke, zdravstveno osebje pa je usposobljeno in opremljeno, da v takem primeru hitro ukrepa.
Kako potolažiti dojenčka po cepljenju
Nobenemu staršu ni prijetno gledati dojenčka, ki joka ob vbodu. Nekaj preprostih prijemov lahko situacijo olajša za oba.
Načini, kako pomiriti dojenčka:
-
Stik koža na kožo
- Držite dojenčka na svojem golem prsnem košu po cepljenju
- To mu pomaga uravnavati dihanje, srčni utrip in telesno temperaturo
-
Dojenje ali hranjenje po steklenički
- Hranjenje med cepljenjem ali takoj po njem je za dojenčka zelo pomirjujoče
- Materino mleko ima tudi naravne blažilne učinke
-
Nežen zibajoč gib
- Nosite dojenčka, ga zibajte ali nosite v nosilki
- Ritmično gibanje večino dojenčkov hitro sprosti
-
Mirno govorite ali pojte
- Vaš glas je za dojenčka ena največjih tolažb
Pri blagi vročini ali očitnem nelagodju vam bo pediater morda priporočil paracetamol za dojenčke. Vedno natančno upoštevajte navodila o odmerjanju in uporabljajte le pripravke, ki so prilagojeni starosti in teži otroka.
Pogosti pomisleki glede cepljenja dojenčka
„Ali ni to preveč cepljenj naenkrat in prehitro?“
Ta skrb se pojavlja pogosto in je povsem razumljiva. A če pogledamo, kako deluje imunski sistem, se pokaže druga slika.
Vsak dan se telo dojenčka sreča z tisoči antigenov. Antigeni so drobni delci mikrobov, beljakovine iz hrane, prah, cvetni prah in podobno. Že takoj po rojstvu je dojenček obdan z bakterijami, virusi in glivami na koži, v ustih, v črevesju in v zraku.
V primerjavi s tem je število antigenov v cepivih za dojenčke zelo majhno. Sodobna cepiva so precej bolj prečiščena kot stara, zato se je skupno število antigenov v cepivih celo zmanjšalo, čeprav je cepiv več.
Imunski sistem zdravega donošenega novorojenčka brez težav hkrati obvlada cepljenje in vsakodnevne stike z okoljem. Ne gre za „preobremenitev“, ampak za urejen, kontroliran stik z izbranimi povzročitelji.
Sestavine v cepivih: so varne?
Cepiva poleg antigena vsebujejo še nekaj drugih snovi, npr.:
- majhne količine konzervansov ali stabilizatorjev
- soli in sladkorje, ki pomagajo ohranjati primerno kislost in stabilnost
- drobne sledi snovi, ki se uporabljajo med proizvodnjo cepiva
Vse te sestavine so prisotne v zelo nizkih količinah, daleč pod mejami, ki jih za varno uporabo določajo evropske in nacionalne agencije (npr. JAZMP v Sloveniji, evropska EMA) in strokovna telesa, kot so nacionalne imunološke komisije.
Z mnogimi istimi snovmi se otrok v večjih količinah sreča pozneje skozi hrano, vodo in okolje. Primer: kasneje v otroštvu lahko otrok v kozarcu vode ali obroku hrane zaužije več naravno prisotnih elementov, kot jih dobi z enim odmerkom cepiva.
Vsako cepivo, ki je del uradnega programa cepljenja, je preizkušeno na tisočih otrok in je po uvedbi stalno pod nadzorom, da bi zaznali morebitne redke stranske učinke.
Zakaj je odlašanje cepljenja tvegano
Zamikanje cepljenja se morda zdi kot „srednja pot“, vendar lahko pusti dojenčka nezaščitenega ravno v obdobju, ko so nekatere okužbe najbolj nevarne.
Na primer:
- Hepatitis B – dlje ko je otrok, rojen mami z virusom, brez prvega odmerka, večja je verjetnost okužbe in prehoda v kronično obliko, ki trajno poškoduje jetra.
- Tuberkuloza (BCG) – najtežje oblike TB, kot je meningitis, najpogosteje prizadenejo najmlajše otroke. Zgodnje BCG cepljenje te oblike pomembno zmanjšuje.
Raztegnjeni, „alternativni“ urniki cepljenja nimajo dokazane koristi in jih resne strokovne organizacije ne priporočajo. V praksi le podaljšajo obdobje, ko je dojenček najbolj ranljiv.
Če ste v dvomih ali vas je strah, se raje odkrito pogovorite s pediatrom ali patronažno sestro, kot da cepljenje tiho prestavljate. Zdravnik vam lahko za vsako cepivo posebej razloži, kakšna so tveganja bolezni in kakšne koristi prinaša cepljenje za vašega konkretnega otroka.
Koledar cepljenja v prvem letu: kam sodijo cepljenja pri rojstvu?
Cepljenja novorojenčka v prvem mesecu so šele začetek načrtovanega programa.
V Sloveniji in sosednjih državah je rutinski koledar cepljenja v prvem letu življenja (ob pisanju tega članka) približno tak:
-
Ob rojstvu ali kmalu po njem (za ogrožene dojenčke)
- Hepatitis B cepivo pri novorojenčku (pri večjem tveganju za okužbo)
- BCG cepivo (pri večjem tveganju za TB, odvisno od nacionalnih priporočil)
-
2 meseca
- 6-valentno kombinirano cepivo (davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, Hib, hepatitis B)
- Pnevmokokno cepivo
- Rotavirusno cepivo v obliki kapljic v usta
-
3 mesece
- Drugi odmerek 6-valentnega cepiva
-
4 mesece
- Tretji odmerek 6-valentnega cepiva
- Drugi odmerek pnevmokoknega cepiva
- Drugi odmerek rotavirusnega cepiva
-
Okoli 1 leta
- MMR (ošpice, mumps, rdečke)
- Pnevmokokni poživitveni odmerek
- Poživitveno cepljenje proti Hib in meningokoku C ali drugim meningokoknim serotipom, odvisno od države
Zaščita proti hepatitisu B je pri večini otrok vključena v kombinirano cepivo, zato se prvi odmerek hepatitisa B pri novorojenčku pri ogroženih otrocih kasneje nadgrajuje s temi odmerki.
Najbolj ažurne informacije o cepljenjih, ki veljajo za vašega dojenčka, boste našli v njegovi zdravstveni kartoteki in na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ali ustrezne nacionalne ustanove, če živite v sosednji državi.
Zaključne misli
Odločanje o cepljenju novorojenčka je za starše pogosto težko. Prosijo vas, da dovolite nekaj neprijetnih pikov zdaj, da bi preprečili bolezni, ki jih ne vidite in se morda nikoli ne bi zgodile.
Taka je narava preventive: ko cepljenje deluje, se „ne zgodi nič“. Nobenega hepatitisa B, ki počasi in tiho brazgotini jetra. Nobenega TB meningitisa pri malčku, ki naenkrat ne more več normalno hoditi. Nobenega paničnega hitenja na urgenco zaradi nečesa, kar bi se dalo preprečiti.
BCG cepivo, cepivo proti hepatitisu B pri novorojenčku in ostala cepljenja v prvem letu življenja niso samo kljukice na seznamu. So način, kako v najbolj občutljivih mesecih otrokovemu zdravju čim bolj naklonimo izid.
Sprašujte, če kaj ni jasno. Vzemite si čas, da razumete, zakaj cepiti novorojenčka proti hepatitisu B, zakaj ponudijo BCG cepivo in kako deluje celoten program. Vedite pa, da je odločitev za cepljenje ena najbolj preverjenih in strokovno podprtih odločitev, ki jih lahko sprejmete za dolgoročno zdravje svojega otroka.
Kot razvijalci aplikacije Erby ne prevzemamo nobene odgovornosti za kakršne koli odločitve, ki jih sprejmete na podlagi teh informacij, ki so na voljo samo za splošne informativne namene in niso nadomestilo za osebni zdravniški nasvet.
